Doma Vrt Vzgoja sadik paradižnika

Vzgoja sadik paradižnika

109
0
Deli

Paradižnik sejemo običajno med petnajstim in dvajsetim marcem, lahko pa tudi že v začetku marca. To velja za tiste, ki ga bodo potem sadili v rastlinjake oziroma za obmorske kraje.

Sejali naj bi ga nekje osem tednov preden ga bomo posadili na stalno mesto. Če ga sejemo prehitro je nevarnost, da se sadike »pretegnejo«.

Posejemo ga v različne plastične lončke, katerim pa ne smemo pozabiti preluknjati dna. To je potrebno narediti zaradi tega, da odvečna voda pri zalivanju odteče, sicer nam lahko zgnije že seme.

Za sejanje je potrebno uporabiti kvalitetno zemljo, to je zelo pomembno za vzgojo sadik. Če bomo sejali v slabo zemljo se sadike ne bodo lepo razvile, ne bo močnega koreninskega sistema in to se odraža še naprej pri vzgoji na gredi. Zemlja pa ne sme biti preveč gnojena, saj tako pride do prehitevanja rasti, temu radi rečemo da so sadike »podivjale« in iz takih se spet ne more razviti kvalitetna rastlina. Zelo primerna je zemlja Compo.

Lončke napolnimo do dve tretijni z zemljo, nato položimo nanjo semena. Koliko semena položimo v lonček je odvisno od velikosti le tega. Seme pokrijemo z zemljo in to ne več kot en centimeter na debelo.

Zalijemo, vendar ne preveč in postavimo na lončke na kakšen star pladenj ali podstavek od posode za rože. Seme mora kaliti na sobni temperaturi, če ga boste dali v neogrevan prostor ne bo vzkalilo. Najbolje je, da postavimo lončke na okensko polico nad radiatorjem.

Zalivamo vedno toliko, da je zemlja vlažna in ne preveč napita. Nikoli ne zalivamo po rastlinah. Ko sejančki vzklijejo, jih redno obračamo, saj se upogibajo k viru svetlobe. Tako preprečimo pretegnjenost sadik.

Sejančki naredijo prve liste nekje po dveh tednih. Takrat je čas, da jih presadimo. Moramo pa zelo paziti in lepo delati s krhkimi sejančki, saj se hitro zlomijo. Pripravimo nove lončke, dno prekrijemo z zemljo in položimo sejanček, ki mu prej razrahljamo koreninsko grudo, na zemljo.

Pazljivo ga zasujemo z zemljo, ki naj bo suha saj mokra je težka in lahko hitro poškoduje rahel sejanček. Nato pa nežno zalijemo pri tem pazimo, da ne preveč in ne po rastlini, saj tako rastlina hitro stakne kakšno bolezen. Med zalivanji pustimo, da se zemlja osuši in odstopi od lončka, vendar listi ne smejo oveneti. Tako pripravimo rastlino na sušo.

Pikirance pustimo kakšen teden še v istem prostoru, kasneje pa jih prestavimo v hladnejši prostor, vendar ne na manj od petnajst stopinj. Moramo pa paziti, da imajo dovolj svetlobe in čim več sonca. Potrebno jih je redno obračati, da se ne obrnejo sami proti svetlobi, tako bomo imeli upognjene sadike.

Špricamo jih lahko po kakšnem tednu z bio škropivom. To naredimo tako, da zmešamo polnomastno mleko z zeliščnim čajem v razmerju ena proti ena. Dobro premešamo in pošpricamo rastlince. Škropivo deluje kot zaščitni sloj in preprečuje nastanek bolezni. Takšno škroplenje priporočamo enkrat tedensko, tudi kasneje ko so rastline že na gredi. Priporočamo ga predvsem, če je vreme muhasto, enkrat zelo vroče potem pa veliko dežja. V takih vremenskih razmerah paradižnik hitro stakne kakšno bolezen. Če je vreme lepo lahko špricamo manj ali pa celo nič.

Aprila, ko se dnevi segrejejo tudi do osemnajst stopinj, pikirance damo čez dan na prosto da se utrdijo. Ne smemo pa jih izpostavljati direktnemu močnemu soncu, saj jih lahko ožge. Ko pa se dovolj otopli pustimo sadike tudi ponoči zunaj, vendar morajo biti v zavetrju. Zunaj morajo biti vsaj en teden preden jih sadimo na gredo. Sedaj jih lahko, seveda če želimo, poškropimo z bakrenimi pripravki. Škropimo pa v zgodnjih jutranjih urah.

Sadike sadimo na prosto nekje po prvem maju, ko mine nevarnost slane. Dobro je, da spremljamo vremensko napoved in forume da bomo vedeli kdaj bodo sadili drugi. Sadimo ga na čim bolj sončno mesto grede. V senci paradižnik ne bo uspeval in imeli boste malo in majhne paradižnike. Sonce naj bo na dosegu paradižniku čez cel dan.

Sadimo ga ob kole, ki so lahko iz različnih materialov. Sadike tudi takoj privežemo ob kol. Razdalja med koli naj bo od petdeset do sedemdeset centimetrov, med vrstami pa en meter.

Listi sosednjih rastlin se naj ne dotikajo, s tem povečamo zračnost in zmanjšamo nastanek in prenašanje bolezni na drugo rastlino. Ker paradižnik potrebuje veliko kalcija, je priporočljivo da pri sajenju, preden damo sadiko v zemljo, v luknjo damo žlico zdrobljenih jajčnih lupin, ki jih spravljamo že sedaj.

Še en recept bio škropiva, ki ga lahko uporabljamo kot preventivo. Zmešamo pet litrov vode, jušno žlico sode bikarbone in dve pa pol jušne žlice rastlinskega olja. Vse dobro premešamo in dodamo še pol žlice naribanega navadnega otroškega mila in škropivo je pripravljeno. Škropljenje ponavljamo vsakih sedem dni. S tem zatiramo zgodnjo obliko plesni in pegavosti, ter tudi sive plesni.

Paradižnik moramo vsaj štirinajst dni po sajenju na gredo redno zalivati, kasneje jih zalivamo bolj poredko, odvisno od vremena. Moramo ga redno privezovati, da se ne zlomi in pa obtrgujemo stranske poganjke. Dognojevati paradižnika ni potrebno, če ste imeli pognojeno gredo z hlevskim gnojem ali kompostom.

Potrebno pa ga je redno opazovati, da se ne pojavi kakšna bolezen. Če se pojavi morate takoj ukrepati, da se ta ne razširi na vse rastline.

Želimo vam veliko uspeha pri vzgoji sadik in kasneje pri pobiranju plodov.