Bizeljski grad, ki je bil dolgo časa tudi sedež deželskega sodišča, tako kot drugi naši gradovi ni nastal iz enega liva. Stoletja je rasel in se spreminjal, vsako obdobje je dodalo kaj novega, svojega. Vendar se je do današnjih dni vsaj v temeljnih potezal ohranil takšen, kakršnega poznamo iz najstarejših upodobitev.
Zasnova gradu, pravokotnik s štirimi dvonadstropnimi krili in zaprtim, arkadiranim notranjim dvoriščem s cisterno, je gotovo še srednjeveška. Jedro so v renesansi na dveh najbolj izpostavljenih vogalih okrepili z dvema visokima, okroglima stolpoma, vhodni motiv pa so leta 1623 obogatili z veliko, tristrano sklenjeno kapelo. Starejši arhitekturni elementi na stavbi niso ohranjeni, saj vsi okenski okvirji in portali izvirajo iz mlajše, renesančne oz. baročne dobe, še pa so v njeni notranjosti sobe z dragocenimi štukiranimi stropi iz prve polovice 18. stoletja.
